Več kot desetletje je moje življenje resno kreiral šport. Od 12. do 25. leta sem treniral rokomet, kar je ustavila poškodba kolena. Po diplomi iz managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani sem dobil zaposlitev v trgovskem koncernu Lidl kot regionalni vodja prodaje.

Po 9-mesečnem uvajanju sem prevzel vodenje 4-6 poslovalnic (60-150 ljudi) po celi Sloveniji. Prva tri leta so bila precej zahtevna in delal sem številne zadeve, ki mi kot vodji niso bile v pomoč, sem se pa iz njih veliko naučil:

• vedno sem pomagal in jim bil vsem takoj na razpolago in nisem znal postaviti zdrave meje,
• reševal sem zadeve namesto zaposlenih, prevzemal njihove odgovornosti, delal namesto njih in stalno popravljal njihove napake,
• vedno so se pojavljala ista in hkrati nova in nova vprašanja in vedno sem imel pripravljen odgovor nanje ali pa sem ga poiskal,
• strah me je bilo soočanja z zaposlenimi, nisem jih znal pohvaliti, videl pa sem vse napake in jih na njih stalno opozarjal,
• ogromno časa sem namenil zaposlenim s težavami (ki se nikoli niso končale) in pustil dobre zaposlene, da so delali kot so znali,
• vedno sem stremel k popolnosti pri nalogah, ker me je bilo strah, da sicer zadeve ne bodo ustrezno urejene,
• zelo redko sem si vzel čas za malico in razmislek o strateških zadevah, hkrati pa sem ves čas zamujal z mojimi nalogami in bil povsem neorganiziran,
• v svoji vlogi sem bil precej osamljen in nemočen, na drugi strani pa od nadrejenega nikoli nisem čutil podpore in zaupanja,
• vsak dan sem delal od 12-18 ur (brez prevoza na delo), včasih tudi vsak dan v tednu, in naredil tudi do 80.000 km na leto.

Po treh letih garanja od jutra do večera in včasih 7 dni v tednu me je dogodek v poslovalnici na Primorskem pripeljal do spoznanja, da tako ne gre več naprej. Spremenil sem moj način dela v poslovalnicah:

• začel sem predajati odgovornost na tiste, ki jim je pripadala (na zaposlene),
• več časa smo namenili usmerjenemu šolanju,
• moj čas sem začel posvečati zaposlenim, ki so kazali potencial oziroma so bili že dobri pri svojem delu,
• v moje delovanje s poslovalnicami sem vpeljal jasno strukturo,
• zaposlene sem začel “učiti loviti ribe”,
• hkrati sem postal človek, ki se je zavedal svojih napak in mi to ni bilo več težko priznati in še marsikaj.

Sprememb v poslovalnicah, ki so temu sledile, ni pričakoval nihče. V enem letu so vedno najslabše poslovalnice v Sloveniji postale najboljše in tak nivo ohranile še nekaj let po tistem, ko sem že zapustil regijo. Podobno zgodbo smo z ekipami ponovili v Ljubljani in okolici. V zadnji regiji, ki sem jo vodil, sta se za prvi dve mesti za poslovalnico leta (po kazalnikih in urejenosti) borili ena aktualna poslovalnica in ena, ki sem jo vodil pred tem in je bila včasih najslabša v celi Sloveniji. Zmagala je slednja in ohranila prvo mesto tudi prihodnje leto. Z uspešnimi zgodbami in velikim številom novega vodilnega kadra je prišla ponudba za mesto vodje uvajanja in izobraževanja. Naslednje leto in pol sem tako skrbel za uvajanja in izobraževanja zaposlenih v poslovalnicah po celi Sloveniji, hkrati pa sem izvajal delavnice in predavanja za zaposlene. Izobraževal sem mentorje, skrbel za novozaposlene, zaposlene v sklopu napredovanj in spremljal zaposlene na uvajanjih. Vodil sem delavnice, na katerih smo govorili o komunikaciji, vodenju, implementaciji novih projektov, organiziral sem mentorska srečanja in uvajal regionalne vodje iz Srbije za odpiranje novega trga v sklopu koncerna.

Po koncu moje zgodbe v Lidlu zaradi različnih pogledov na usposabljanja sem prevzel mesto vodje organizacije in trženja pri RK Trimo Trebnje, hkrati pa na Občini Trebnje vodil oddelek za družbene in gospodarske dejavnosti. Tudi tukaj smo ustvarili lepe zgodbe, kar pa se je zaključilo s spoznanjem, da državna uprava ni mesto, kjer bi rad deloval.

Spoznal sem, da mi je bližje gospodarstvo in začel sem s svetovanjem v malem družinskem podjetju. Hkrati sem kot trener začel izvajati delavnice s področja vodenja, komunikacije in javnega nastopanja, kar z veseljem počnem še danes.

Tematike na delavnicah tako temeljijo na moji dolgoletni praksi (dobri in slabi), kjer sem se učil na svojih izkušnjah in izkušnjah drugih. Skozi osebno transformacijo sem spoznal, kdo je šef in kdo je vodja, ki mu zaposleni sledijo. In v ustreznem vodenju je ključ do uspeha podjetja oziroma organizacije.

športnik, rokometaš

• 13 let – do konca študija na Ekonomski fakulteti sem vsakodnevno treniral rokomet v petih različnih ekipah v Sloveniji in Avstriji
• v času igranja rokometa sem bi v dveh ekipah tudi kapetan ekipe in v eni pomočnik kapetana

Lidl

• regionalni vodja prodaje (vodenje 4-6 poslovalnic – 100-150 zaposlenih)
• vodja uvajanja in izobraževanja (skrb za izobraževanja in usposabljanja za vse zaposlene v poslovalnicah v Sloveniji)

Občina Trebnje in RK Trimo Trebnje

• vodja oddelka za družbene in gospodarske dejavnosti (skrb za “mehka področja” v Občini-gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo, sociala, kmetijstvo, kultura, šport)
• vodja organizacije in trženja (skrb za organizacijo, PR in trženjske aktivnosti v klubu)